Dr. Peter Umek, dr. psiholoških znanosti, zaslužni profesor

Pri sebi in tudi pri svojih bližnjih smo gotovo že opazili, da si z neprimernim načinom življenja poslabšamo počutje, duševno in telesno, ali celo zbolimo. Čas korona virusa, ki je poln omejitev, negotovosti, spremenjenih zahtev v zvezi z delom in družino, gotovo vpliva na naše počutje, večinoma  slabo. In če se s temi razmerami nismo uspeli soočiti, zapademo v stanje stresa.

Stres je reakcija celotnega telesa na nevarnost. Sproži se ob občutju ogroženosti in je v pradavnini človeku pomagala preživeti. Danes se večinoma ne soočamo z vzroki (stresorji), ki bi ogrožali naša življenja, soočamo pa se z mnogimi psihičnimi in socialnimi stresorji. Če se z vzroki teh ogroženosti ne znamo učinkovito soočiti in jih odpraviti, se stresno stanje nevarno podaljšuje. To organizem enostransko preobremeni, moti njegovo presnovo in psihofizično ravnovesje ter ga s tem slabi in izčrpava. Nastalo neravnovesje sproži čustvena stanja, ki skušajo organizmu povrniti stabilnost.

Naše soočanje s psihičnimi in socialnimi stresorji pogosto ni uspešno. Lahko se konča z nevrotičnimi prilagoditvami, ki sicer zmanjšajo stres, spremljajo pa jih čustvene težave (vznemirjenost, zaskrbljenost, strahovi, obsedenost), nekatere vedenjske spremembe, na primer motnje hranjenja ter različne odvisnosti (pogostejše kajenje, uživanje kofeina, alkohola). Posameznik lahko postane tudi depresiven, posledica je zmanjšana občutljivost in odzivnost. S tem se človek zavaruje pred nenehnimi, uničujočimi stresi, ki jih ne zmore konstruktivno razreševati.

Posledice dolgotrajnega delovanja stresorjev, s katerimi se nismo uspeli poravnati, lahko privedejo do številnih bolezni kot so bolezni srca in žilja, bolezni prebavil, bolezni mišic in sklepov, bolezni, ki so povezane z motenim delovanjem imunskega sistema (alergije, astma, rak, prehladi in gripe, kožne bolezni) in bolezni, ki nastanejo zaradi motenega delovanja živčevja na primer nespečnost in motnje spolnosti.

Seveda se bolezni ne pojavijo nenadoma, predhodijo jim številne ponavljajoče se spremembe, ki so znaki distresa, slabega stresa. Ti so samo opozorilo, da so zunanji ali notranji vplivi neugodni in da moramo nekaj storiti, predvsem pridobiti nadzor nad lastnim življenjem. To zahteva angažiranost, aktivnost in predvsem pozitivno naravnanost. Pomembno je, da smo na te znake pozorni, da se jih zavemo in poskušamo odkriti vzroke za spremembe. Pogosto za spremembe, ki jih opazimo pri sebi, začnemo kriviti najbolj priročne zunanje krivce (partnerja, otroke, nadrejene, situacijo v šoli) in s tem zameglimo pregled nad pravimi vzroki.

Simptomi stresa se lahko pojavljajo na čustvenem, spoznavnem, vedenjskem in telesnem področju.

Nekaj primerov telesnih znamenj distresa: razbijanje srca, pospešeno bitje srca, zasoplost, pospešeno plitvo dihanje, suha usta, prebavne motnje, napetost mišic, stiskanje pesti, bolečine v mišicah, nemir, potenje dlani, mrzle dlani in stopala, pretirana ješčnost ali izguba teka, povečano uživanje alkohola, izguba želje po spolnosti in drugo.

Psihična znamenja distresa: obupanost, vznemirjenost, črnogledost, depresija; vzkipljivost, agresivnost, zdolgočasenost, občutki krivde, pretirana občutljivost; pomanjkanje samospoštovanja in nezanimanja za ljudi; nedokončane naloge in hkrati lotevanje vedno novih; pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, raztresenost, pozabljivost, pomanjkanje ustvarjalnosti; nagnjenost k nezgodam, neučinkovitost, neuspešnost.

Stanje stresa je kompleksno in zato je tudi preprečevanje in blaženje njegovih učinkov kompleksno. Je pa stres zelo individualna izkušnja in zato tudi receptov za spoprijemanje s stresom ni. Je pa nekaj bistvenih priporočil za ohranjanje zdravja in dr. Alojz Ihan to strne v poglavju »Program prijaznosti do sebe«:

  • prehrana in prehranjevalne navade,
  • telesna dejavnost,
  • zmanjšanje stresa,
  • življenjska poklicanost in smisel,
  • ljubezen,
  • življenjski ritmi (spanje, delo, hobiji)
  • izogibanje odvisnosti.

Prehrana in prehranjevalne navade. O zdravi prehrani je napisanega veliko, držati pa se je potrebno pravila, da mora biti hrana takšna, da organizmu zagotavlja vso potrebno energijo in gradbene snovi. Prehrana mora biti prilagojena starosti in razvojnemu obdobju, delu in drugim dejavnostim, morebitni bolezni in drugim okoliščina, na primer letnemu času. Dobro je, če pri prehranjevanju upoštevamo prehransko piramido, ki ponazarja različno pomembnost živil.

Telesna dejavnost. Nedvomno je dokazano, da zmerna, rekreativna telesna dejavnost  izboljšuje delovanje imunskega sistema, poleg tega se pri tem tudi telesno in duševno sprostimo. Telesna sprostitev je pogoj za duševno sprostitev. Zakrčenost mišičja je povezana z duševno napetostjo, kar otežuje sproščeno razmišljanje in spontano doživljanje. Vendar pozor, prehud telesni napor je za telo stres, kar zmanjša imunsko odpornost.

Zmanjšanje stresa. Dogodi se, da nas situacije preplavijo, da se ne zmoremo konstruktivno odzvati, pojavijo se znaki vegetativnega odzivanja (pospešeno bitje srca, plitvo in hitro dihanje, psihično neravnovesje). Vegetativno odzivanje  praviloma ne prispeva k razrešitvi konfliktne situacije, hkrati pa preobremenjuje telo. Učinkoviti so torej le vedenjski odzivi, (komunikacija, razmislek, socialna podpora), ki mobilizirajo in usmerijo človekove aktivnosti v soočanje s stresorjem.  

Da bi se lahko konstruktivno odzvali, se moramo čustveno razbremeniti. Čustveno razbremenitev je možno doseči na več načinov, na primer s telesnim naporom in z nekaterimi sprostitvenimi tehnikami (zdravilno dihanje, transcendentalna meditacija, avtogeni trening). Sprostitev in umirjenost, ki jo dosežemo s sprostitveno tehniko, je potrebno izrabiti za razmislek o razrešitvi nakopičenih problemov. Hkrati pa ne kaže pozabiti, da lahko  od relaksacijskih tehnik postanemo tudi odvisni, iščemo sprostitev (ugodje) in to vedno bolj pogosto in do take mere, da postanemo do realnosti vedno bolj ravnodušni in zgolj navidezno »osvobojeni« konfliktov. Zato se je nujno posvetiti tudi razreševanju problemov.

Življenjska poklicanost in smisel. Poklicanost je predvsem človekova notranja potreba, ki jo intuitivno spozna, nato pa se odloči, na kakšen način jo bo zadovoljil oziroma izpolnil. Če izbere pravo pot, ga to navdaja s pozitivnimi čustvi in energijo, kar mu omogoči izpolnitev svojih zavednih in nezavednih vrednot in doseganje smisla življenja. Občutje izpolnjenosti (smisla) je vezano na način življenja, ki je skladno z lastno osebnostjo in zajema izbiro dela, partnerja in okolja, ki človeku zares ustreza.

Ljubezen. Dr. Alojz Ihan meni, da je ljubezen ena osnovnih prilagoditev naše vrste, da je nevidni notranji organ, čudežna lovka, ki nam omogoča ustvarjalno združevanje s soljudmi. Posebej poudarja ljubezen do staršev in do partnerja, kar nam dopušča sproščenost v odnosih do drugih ljudi. Če smo pri tem prikrajšani (iz različnih razlogov), porabimo večino energije za samoobrambo (za umik, zaprtost, zamerljivost, oholost, pasivnost, samodokazovanje, tremo, hvalisavost, dominiranje), ne pa za delo in (so)delovanje.

Življenjski ritmi. Vsak človek mora za zdravo življenje vzdrževati številna ravnovesja. Za nekatera poskrbijo fiziološke funkcije organizma, nekatera ravnovesja pa zahtevajo naše zavestno sodelovanje. Tako je zdravo spanje izrednega pomena za pravilno delovanje vseh drugih fizioloških procesov in dobro psihično počutje. Najpomembnejše za zdravo spanje je zdravo življenje podnevi. Pozorni moramo biti tudi na razmerje med delom in drugimi dejavnostmi (hobiji) in seveda počitkom. Zanimivo je, da veliko več obolevajo tisti, ki nimajo dela ali pa ga nočejo videti in opravljati. Seveda pa je pretiravanje z delom tudi škodljivo, posebno kadar postane delo samo po sebi namen ali celo bežanje pred težavami.

Izogibanje odvisnosti.  Kadar je človek v čustveni ali duševni stiski in ne vidi izhoda, se lahko  pojavijo tudi vedenjski odzivi, ki čustva prekrijejo. Če se to dogaja pogosto, človek lahko postane odvisen, pa ne samo od alkohola, drog in kajenja, temveč tudi od športa, gledanja televizije, spanja, intenzivnega socialnega stika, pretirane zaposlenosti in podobno. To pomeni odmik, pobeg od težav in kopičenje novih težav.

Da bi se lahko učinkovito spoprijeli s stresom, je pomembno poznavanje stresne reakcije in povezanosti stresa s čustvi, imunskim sistemom in vplivom stresa na nastanek bolezni.  O vsem te je dr. Alojz Ihan, naš priznani imunolog, esejist in pesnik napisal odlično knjigo z naslovom Do odpornosti z glavo, ki je zelo strokovna, vendar pa  berljiva in vsakemu razumljiva, pa ne preobsežna. Večina tega pisanja je povzeta prav iz omenjene knjige.

Dr. Alojz Ihan, Do odpornosti z glavo, Mladinska knjiga, 2004.