Center za študij edukacijskih politk
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Vsakoletni program – Edukacijske politike

Izbirni kurz za študente UL v magistrskih programih

1. Ime predmeta: EDUKACIJSKE POLITIKE (izbirni predmet)

2. Obseg (v ECTS): 9 kreditnih točk

3. Cilji: Izbirni predmet je namenjen študentkam in študentom magistrskih študijskih programov na Pedagoški fakulteti UL oziroma na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani, ki si želijo pridobiti znanje s področja sodobnih edukacijskih politik in se tako usposobiti za aktivno vključitev v načrtovanje razvojnih strategij ter vodenje na področju vzgoje in izobraževanja oziroma visokega šolstva, in sicer na institucionalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni. – Predmet je odprt za mobilne (npr. Erasmus) in mednarodne študentke in študente.

4. Vsebina predmeta: Koncepti v edukacijskih politikah (teoretske podlage in temeljni koncepti edukacijskih politik; raziskovanje edukacije in edukacijske politike; povezanost s filozofijo in sociologijo vzgoje, pedagogiko in psihologijo; edukacijske politike in problem njihove implementacije).

Sodobni edukacijski sistemi (bistveni elementi, strukturiranost, družbena teža; edukacija, pravice, pravičnost in enakopravnost; edukacija kot »javno dobro«; cilji in vrednote; javno in zasebno v edukaciji; financiranje; javno in zasebno šolstvo; dostop do izobraževanja, vstop, prehodnost, trajanje, osip; kurikularne strategije, ocenjevanje, učbeniki, ipd.; poudarek posebnim družbenim skupinam; družbeni učinki edukacijskih sistemov; edukacija in družbena mobilnost, kohezivnost, ipd.; strategije zagotavljanja kakovosti: spremljanje, evalvacija in informacijski sistemi).

Metodologija in ključne teme razvoja sodobnih politik na posameznih področjih edukacije (predšolska vzgoja ter obvezna vzgoja in izobraževanje; srednje šolstvo; terciarno izobraževanje; strategija vseživljenjskega izobraževanja; edukacijske reforme in javnost; znanstveni, strokovni in ideološki govor; edukacijske reforme in učitelji).

Evropsko in mednarodno sodelovanje v izobraževanju (nacionalne pristojnosti in mednarodne obveznosti v edukaciji; položaj edukacije v Evropski uniji; temeljna načela in skupne edukacijske politike: edukacija kot pravica, nediskriminacija, nacionalna identiteta in mednarodna kompatibilnost, kakovost, socialna kohezivnost, zaposljivost, »evropska dimenzija« ipd.; edukacijske politike in programi EC; vloga Sveta Evrope, OECD, UNESCO in drugih mednarodnih organizacij v razvoju sodobnih edukacijskih politik; edukacija in globalizem; prihodnost edukacije).

Visokošolske politike v sodobnih evropskih in mednarodnih trendih: bolonjski proces, visoko šolstvo ter procesi internacionalizacije in globalizacije.

Specifičnost edukacijskih politik na področju izobraževanja učiteljev.

5. Študijske strategije
Predmet se izvaja kot seminar za raziskovalno usposabljanje; predavanja so reducirana na nujne enote, poudarek pa je namenjen aktivnemu raziskovalnemu delu v skupini ter pod mentorskim vodstvom. Glede na možnosti se v seminarsko delo vključujejo gostujoči učitelji. Vsako leto se opredeli krovno seminarsko temo (npr. “kvalitetno izobraževanje za vse”; “vrednote in izobraževanje”; “korupcija v izobraževanju” ipd.), temu ustrezno se pripravi osnovna literatura. Študenti in učitelj(i) razpravljajo o kontekstih in potencialnih ključnih vprašanjih, ki jih nudi izbrana tema, ter načrtujejo svoje individualno raziskovalno delo znotraj skupine. Na tej podlagi se opredeli še dodatna literatura. Na rednih sestankih udeleženci poročajo in razpravljajo o svojih ugotovitvah ter pripravljajo končna poročila (v obliki raziskovalnega članka). Končna poročila so predstavljena v plenumu; o njih poteka razprava, vključno s polemikami, med udeleženci seminarske skupine. – Seminar lahko poteka tudi v obliki poletne šole ob poprejšnji pripravi.

6. Ocenjevanje
Študentke in študenti aktivno sodelujejo v seminarskem delu, redno poročajo o svojem individualnem raziskovanju, pripravijo in zagovarjajo seminarsko nalogo (7500 besed).

7. Opomba
Ta izbirni predmet je bil prvič izvajan leta 2001; od takrat je potekal vsako akademsko leto. Sedaj je v procesu preoblikovanja; predvideva se, da bo v prenovljeni obliki prvič izveden v akademskem letu 2009–2010.

OBVESTILO! Ta spletna stran za normalno delovanje uporablja piškotke in podobno tehnologijo.

V kolikor ne boste spremenili nastavitve brskalnika, se strinjate z uporabo piškotokov. Več

Strinjam se

Vi odločite, ali boste dovolili shranjevanje piškotkov na vaši napravi. Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v vašem spletnem brskalniku. Za informacije o nastavitvah za piškotke izberite spletni brskalnik, ki ga uporabljate.

Chrome

Firefox

Interne Explorer 9

Internet Explorer 7 in 8

Opera (stran v angleškem jeziku)

Safari (stran v angleškem jeziku)